Pozdravljeni prijatelji zgodbic in pravljic v deželi IZMIŠLJARIJI. Pred vami se razprostira travnik najmanjših KNIGOROŽIC, med njimi rastejo GRMI PRAVLJIC in visoko na griču so posejana čudovita DREVESA ZGODB, ki obkrožajo grad KNJIGE IMAM RAD. Pa poglejmo kakšne skrivnosti skriva grad KNJIGE IMAM RAD. Vsi skupaj se naslonimo na vrata, ooohh kako so težka. Vrata zacvilijo, zaškripajo saj jih že dolgo ni nihče odpiral in pred nami se prikažejo. Hej, me slišite, jaz sem vaš prijatelj Knjigoljub, pravljice pripovedujem, zgodbice si izmišljujem vedno me lahko obiščeš, ko na spletu me poiščeš. Ugank in zank imam za vse, le preberi me, ugani vse, tako to gre.
Toda na to potovanje se lahko odpravijo le tisti, ki redno vadijo možgansko telovadbo, rečemo ji domišljija. Za tako potovanje je pomembna posebna priprava. Zato bomo ogreli možganske mišice, se nadvse udobno namestili in se odpravili na pot. A ja, pa še nekaj moramo storiti. Na stežaj odpreti naša srca, saj domišljija lahko deluje le, če jo poganja srčna energija.
No, a lahko začnemo? Pa dajmo!
Medvedja družina z dvema mladičkoma, Mediko in Brundom, si je skozi vso jesen po gozdu in sadovnjakih nabirala zaloge za zimo. Ko je postalo že turobno in mrzlo so se odpravili iskat brlog za zimsko spanje. ... preberi vse
Pravljični princ Pavel povabi pravljičarko Polono. Po predolgem popotovanju pride popolnoma prašna, preutrujena. Poskuša počiti, pa pokličejo:"Pridite poslušalci pričakujejo pravljice." Po podu priteče palček: "Pozor prihaja pravljičarka Polona!" Prisotni poklonijo Pravljičarki Poloni poklon. Princ Pavel ponudi prisotnim prostor, potem prisede poleg pravljičarke Polone. Palček pokima:"Pričnimo!" ... preberi vse
Pod posteljo malega Žana se je naselil strahec Straško. Zelo si je želel ugoditi svojemu očetu in postati strašno strašen Strah, a kaj, ko ga je bilo še samega sebe strah. Tako zelo ga je bilo strah, da si je upal izpod postelje samo, kadar je bil prepričan, da je čisto sam v sobi. Pa še takrat si ni upal dolgo ostati zunaj saj se je pred kratkim ustrašil samega sebe v ogledalu. Od takrat se ogledalu ni več približal, ker ni vedel, da je videl svoj lastni odsev. Kadar se je spomnil tega dogodka, je vedno prižgal luč v Žanovi sobi, saj je vedel, da strahovi takrat izginejo. ... preberi vse
V veliki hiši malega mesta je živel majhen deček z veliko željo. Ob svoji mali postelji je imel velikega psa, ob katerem se je počutil varnega. Vsak večer je sanjal, da bo velik in močan, prav tako kot očka, a se je vsako jutro zbudil majhen in nemočen. Bal se je sam hoditi v šolo ker so mu sošolci nagajali in ga zmerjali z Mišek, pišek, »Pojdi stran dojenček.« Njegova želja postati velik in močan je bila vedno večja. Želel si je prijateljev, da bi se z njimi igral in zganjati norčije, a so ga otroci vedno spodili stran, češ: "Premajhen si, kaj bi s teboj." ... preberi vse